Kdo ne pozna imena Rembrandt. In ne, ne gre samo za serijo (kvalitetnih) izdelkov umetniškega repertoarja, ampak tudi za enega največjih portretistov in večnega vzornika.

V 17. stoletju se Nizozemska kot pomorska velesila evropskega kontinenta prebudi v kolonialni renesansi. Bogastvo se preko trgovskih poti steka v večja nizozemska pristanišča in napolnjuje žepe povzpetniških meščanov in kraljevine. Kjer je bogastvo se pojavijo presežki in želje po luksuzu. Kraji Novega sveta, Afrike in JV Azije izvažajo čaj, kavo, tobak, opij in še marsikaj, kar “bogati” civiliziranega evropejca. Ta pa je potreboval še več in je zato vlagal v kulturo, ta pa seveda sestoji tudi iz vizualne umetnosti.

Rembrandt je bil rojen v pravem mestu ob pravem času in kmalu je s svojo intepretacijo portretiranega dosegel visok družbeni status, ki ga je pozneje stal vsega bogastva, medtem ko ga kreativnost ni nikoli zapustila. Njegovi portreti so izražali tisto, kar si želi vsak portretist, živo osebnost, katere obraz pripoveduje zgodbo. In tudi danes, po 350 letih, ko gledamo naslikane obraze teh aristokratskih prvakov, vidimo v njihovih očeh nas same, z vsemi bremeni življenjskih izkušenj, v njihovi drži in oblačilih pa veličino portretiranca. Tipičen primer je portret trgovca s krznom Nicoalesa Rutsa in protestantskega duhovnika Johannesa Wtenbogaerta. Še vedno pa je Rembrandt najbolj poznan po delu Nočna straža (1642), katero bi verjetno prepoznal prav vsak, še tak neljubitelj slikarske umetnosti.

Nicolaes Ruts (1631, olje)
Nočna straža (1642, olje)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V seriji BBC-jevih oddaj o umetnosti Power of Art nam profesor umetnoste zgodovine Simon Schama opiše Rembrandta in njegovo življenje na enkraten način. In če si še niste ogledali, vam ogled močno priporočam!